-
1 disuse
[dis'ju:s](the state of not being used: The canal fell into disuse.) neraba- disused* * *I [dísjú:s]nounneraba, odvadato fall into disuse — ne se več uporabljati, biti zastarelII [dísjú:z]transitive verbne uporabljati, odvaditi -
2 grow
[ɡrəu]past tense - grew; verb1) ((of plants) to develop: Carrots grow well in this soil.) rasti2) (to become bigger, longer etc: My hair has grown too long; Our friendship grew as time went on.) (z)rasti3) (to cause or allow to grow: He has grown a beard.) pustiti rasti4) ((with into) to change into, in becoming mature: Your daughter has grown into a beautiful woman.) razviti se5) (to become: It's growing dark.) postati•- grower- grown
- growth
- grown-up
- grown-up
- grow on
- grow up* * *[grou]1.intransitive verbrasti; (in na) pridobivati; uspevati; naraščati, večati se; razvijati se; višati se; postajati; (on) prirasti, zrasti s čim;2.transitive verbgojiti; obdelovati; pustiti rasti -
3 use
I [ju:z] verb1) (to employ (something) for a purpose: What did you use to open the can?; Use your common sense!) uporabiti2) (to consume: We're using far too much electricity.) porabiti•- usable- used
- user
- user-friendly
- user guide
- be used to something
- be used to
- used to II [ju:s]1) (the act of using or state of being used: The use of force to persuade workers to join a strike cannot be justified; This telephone number is for use in emergencies.) uporaba2) (the/a purpose for which something may be used: This little knife has plenty of uses; I have no further use for these clothes.) raba3) ((often in questions or with negatives) value or advantage: Is this coat (of) any use to you?; It's no use offering to help when it's too late.) korist4) (the power of using: She lost the use of her right arm as a result of the accident.) sposobnost uporabljati kaj5) (permission, or the right, to use: They let us have the use of their car while they were away.) uporaba•- useful- usefulness
- usefully
- useless
- be in use
- out of use
- come in useful
- have no use for
- it's no use
- make good use of
- make use of
- put to good use
- put to use* * *I [ju:s]nounraba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa); juridically užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček; ecclesiastic obredi kake Cerkve, liturgijaof use — uporaben, koristenof no use — neuporaben, brezkoristenout of use — ne v rabi, ne več uporabenonce a use and ever a custum — česar se je Janezek naučil, to Janez znacan I be of use? — lahko (kaj) pomagam?is this of use to you? — lahko to kaj porabite?crying is no use — nima smisla jokati, zastonj je jokatiit is (of) no use (running) — brez koristi, zaman je (teči)what's the use (of it)? — kakšen smisel naj (sploh) to ima?to fall ( —ali to pass) out of use — postati neuporaben, zastaretiyou will find these shoes of use in the mountains — videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorahI have no use for such people — nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudihave you lost the use of your tongue? — si izgubil dar govora?to make use of s.th. — uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česato make use of s.o.'s name — sklicevati se na kogato put out of use — vzeti iz obtoka (kovance itd.)II [ju:z]transitive verbrabiti, uporabljati, porabiti, izkoristiti, posluževati se; zateči se k; ravnati z; potrošiti, izdati; gojiti (šport itd.); prebiti (čas); obsolete navaditi (to na)to use one's brains ( —ali wits) — uporabiti pamet, napeti (svoje) možganeuse your eyes! — odpri oči!to use one's best efforts — napraviti, kar se le da (kar je le možno)how did they use you? — kako so ravnali z vami?to use s.o. ill — slabo ravnati s komto use one's legs — peš iti, pešačitimay I use your name? — se lahko sklicujem na vas?how does the world use you? colloquially kako je z vami?, kako vam gre?; intransitive verb obsolete (razen v preteritu) biti vajen, imeti navado; (tudi za izražanje trajnega stanja v preteklosti)used you to know him? — ste ga vi poznali?there used to be a tree there — tam je nekoč bilo drevo; -
4 spare
[speə] 1. verb1) (to manage without: No-one can be spared from this office.) pogrešati2) (to afford or set aside for a purpose: I can't spare the time for a holiday.) lahko pogrešati3) (to treat with mercy; to avoid injuring etc: `Spare us!' they begged.) prizanesti4) (to avoid causing grief, trouble etc to (a person): Break the news gently in order to spare her as much as possible.) prihraniti5) (to avoid using, spending etc: He spared no expense in his desire to help us.) varčevati6) (to avoid troubling (a person with something); to save (a person trouble etc): I answered the letter myself in order to spare you the bother.) prihraniti (komu kaj)2. adjective1) (extra; not actually being used: We haven't a spare (bed) room for guests in our house.) odvečen2) ((of time etc) free for leisure etc: What do you do in your spare time?) prost3. noun1) (a spare part (for a car etc): They sell spares at that garage.) nadomestni del2) (an extra wheel etc, kept for emergencies.) nadomestno kolo•- sparing- sparingly
- spare part
- spare rib
- and to spare
- to spare* * *I [spʌ/ə]transitive verbvarčevati, varčno uporabljati; prihraniti, dati na stran, imeti v rezervi; odstopiti, lahkó pogrešati, biti brez (česa), imeti odveč; prizanesti (komu), oprostiti (kazen), prihraniti (komu ali sebi) (trud itd.); ne povzročiti (sramu, rdečice); intransitive verb varčevati, skopariti; opustiti (kaj); prizanesti, pustiti (komu) življenjeenough and to spare — na pretek, še preveč, več kot preveč, obilospare my blushes! — ne spravljajte me v sramoto, prihranite mi sramoto, ne blamirajte me!can you spare the car today? — lahko pogrešate svoj avto danes?can you spare me a cigarette? — imaš cigareto odveč zame?spare us these explanations! — prizanesite nam s temi razlagami!spare my feelings! — imej obzir do mojih čustev!spare me! — prizanesite mi!, milost!spare me your objections! — prizanesite mi s svojimi ugovori!to spare o.s. — prihraniti si trudnot to spare o.s. — ne varčevati s svojimi močmito spare the rod and spoil the child — varčuj s šibo in pokvaril boš otroka, šiba novo mašo pojeI have no time to spare — ne smem izgubljati časa, nimam dosti časaII [spʌ/ə]nountechnical (često plural) nadomestni, rezervni del (zlasti pnevmatika); sport rezerva; varčevanje; American zrušenje vseh kegljev z dvema metomato make spare of obsolete varčevati zIII [spʌ/ə]adjective ( sparely adverb)varčen, skop, pičel; prost (čas); preostal, odvečen, neuporabljen, razpoložljiv; nadomesten, rezerven; mršav, suh; redek (lasje)spare money — preostali, odvečni denarspare time — prosti čas, brezdelica -
5 word
[wə:d] 1. noun1) (the smallest unit of language (whether written, spoken or read).) beseda2) (a (brief) conversation: I'd like a (quick) word with you in my office.) kratek pogovor3) (news: When you get there, send word that you've arrived safely.) sporočilo4) (a solemn promise: He gave her his word that it would never happen again.) beseda2. verb(to express in written or spoken language: How are you going to word the letter so that it doesn't seem rude?) izraziti z besedami- wording- word processor
- word processing
- word-perfect
- by word of mouth
- get a word in edgeways
- in a word
- keep
- break one's word
- take someone at his word
- take at his word
- take someone's word for it
- word for word* * *I [wə:d]nounbeseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor; religion božja beseda, sveto pismo, biblija; obsolete pregovor, (iz)rek, moto; plural pričkanje, prerekanjethe words — tekst, libretoat a word — na besedo, takojin so many words — dobesedno, (na) kratkoword for word — od besede do besede, dobesednoon the word, with the word — na to besedo, po tej besedi, s to besedoin a word — z eno besedo, skratkaupon my word (of honour)! — pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!my word upon it! — pri moji časti! častna beseda!a word or two — beseda ali dve, nekaj besedbig words — hvalisanje, širokoustenjeburning words — ognjevite, plamteče besedefair, good words — lepe, laskave besedehigh (hard, hot, sharp, warm) words — ostre, hude, trde, jezne besedewild and whirling words — divje, nepremišljene besedemy word! — prav zares! bogme!too silly for words — preneumno, nedopovedljivo neumnoto be a man of few words — biti redkobeseden, varčevati z besedamito be better than one's word — napraviti več, kot smo obljubilito be worse than one's word — ne biti mož beseda, snesti besedoto break one's word — prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besedehard words break no bones — oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajoword came that... — zvedelo se je, da...to eat one's word — snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besedeto give one's word — dati (svojo) besedo, obljubitito hang on s.o.'s words — viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušatito have words with — pričkati se, skregati se z; spreti se zhe has not a word to throw at a dog figuratively on je prefin, da bi govoril z drugimito have no words for — ne imeti besed za, ne moči izrazitito keep one's word — držati (svojo) besedo, biti mož besedato leave word that... — sporočiti, da...to take s.o. at his word — prijeti koga za besedoto retract one's word — umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedosend me word! — javi mi, sporoči mi!to waste words — tratiti besede, zaman govoritiII [wə:d]transitive verbizraziti (kaj) z besedami, formulirati, stilizirati, izreči (z besedami); obsolete laskati se, dobrikati se (komu)well worded letter — lepo sestavljeno pismo; intransitive verb obsolete dialectal govoriti, besedovati, uporabljati besede -
6 work
[wə:k] 1. noun1) (effort made in order to achieve or make something: He has done a lot of work on this project) delo2) (employment: I cannot find work in this town.) delo3) (a task or tasks; the thing that one is working on: Please clear your work off the table.) delo4) (a painting, book, piece of music etc: the works of Van Gogh / Shakespeare/Mozart; This work was composed in 1816.) delo5) (the product or result of a person's labours: His work has shown a great improvement lately.) delo6) (one's place of employment: He left (his) work at 5.30 p.m.; I don't think I'll go to work tomorrow.) delo2. verb1) (to (cause to) make efforts in order to achieve or make something: She works at the factory three days a week; He works his employees very hard; I've been working on/at a new project.) delati; priganjati k delu2) (to be employed: Are you working just now?) delati3) (to (cause to) operate (in the correct way): He has no idea how that machine works / how to work that machine; That machine doesn't/won't work, but this one's working.) delovati; upravljati4) (to be practicable and/or successful: If my scheme works, we'll be rich!) delovati5) (to make (one's way) slowly and carefully with effort or difficulty: She worked her way up the rock face.) s težavo napredovati6) (to get into, or put into, a stated condition or position, slowly and gradually: The wheel worked loose.) postajati bolj in bolj7) (to make by craftsmanship: The ornaments had been worked in gold.) izdelati•- - work- workable
- worker
- works 3. noun plural1) (the mechanism (of a watch, clock etc): The works are all rusted.) mehanizem2) (deeds, actions etc: She's devoted her life to good works.) dela•- work-box
- workbook
- workforce
- working class
- working day
- work-day
- working hours
- working-party
- work-party
- working week
- workman
- workmanlike
- workmanship
- workmate
- workout
- workshop
- at work
- get/set to work
- go to work on
- have one's work cut out
- in working order
- out of work
- work of art
- work off
- work out
- work up
- work up to
- work wonders* * *I [wə:k]noun(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja); plural stavbna dela, stavbišče; javna dela; military utrdbe, utrdbena dela; (singular construction) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna; technical mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos; plural religion dobra delain work — zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)out of work — brez dela, brezposeln, nezaposlena work of art — umetniško delo, umetninaearth works architecture zemeljska delairon works — talilnica železa, železarnaout works architecture zunanja delaupper works nautical nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubowood works — lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmetito be out of work — biti brez dela, biti brezposelnto be at work — delati, delovati, funkcioniratiit's all in the day's work — to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega delato give s.o. the works American colloquially ozmerjati, premlatiti kogato get ( —ali to set) to work — lotiti se dela, začeti delatito make sad work of it figuratively vse uničitito make short ( —ali quick) work of — hitro opraviti z, hitro obvladatiII() [wə:k]1.transitive verbdelati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati; poetically umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo); commerce poslovati, poslovno potovati (po nekem področju); slang prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati; mathematics izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga); slang prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, gonitito work o.s. to death — ubi(ja)ti se z delom, garatito work o.s. into s.o.'s favour — pridobiti si naklonjenost kake osebeto work o.s. into a rage — pobesnetito work a change — izvršiti, povzročiti spremembocan you work the screw loose? — lahko zrahljate vijak?to work a slave to death — do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delomservants are not worked now as they were formerly — od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekočit is a good scheme, but can you work it? — to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?to work one's passage nautical zaslužiti svoj prevoz z delomto work one's social relations in business — izkoriščati svoje družabne zveze poslovno;2.intransitive verbdelati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati; nautical križariti; besneti, biti razburkan (morje); figuratively krčevito delatiI tried but it did not work — poskušal sem, a ni se mi posrečiloto work loose — zrahljati se (vijak itd.)that won't work with me — to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni);
См. также в других словарях:
zavréči — vŕžem dov., zavŕzi zavŕzite in zavrzíte; zavŕgel zavŕgla (ẹ ȓ) 1. narediti, da preneha biti pri osebku to a) kar se ne želi več imeti, se več ne potrebuje: jedli so hrano, ki so jo zavrgli vojaki; zavreči staro obleko; vode, v kateri se kuha… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ločíti — in lóčiti im dov. in nedov. (ȋ ọ) 1. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim: ločiti meso od kosti; s presledki ločiti vrste; lupina se pri tem sadežu težko loči od mesa / ločiti rudo od jalovine; pleve se pri čiščenju ločijo od zrna /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
méšati — tudi mešáti am nedov. (ẹ á ẹ) 1. premikati delce kake snovi, da se ta združi, enakomerno porazdeli: mešati polento; mešati s kuhalnico, žlico; hitro, počasi mešati; strojno mešati // premikati prste, roke v čem gostem: mešati z roko po kupu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rába — e ž (á) 1. opravljanje funkcije pripomočka, sredstva: po dolgi rabi je kožuhovina izgubila neprijeten vonj; ponev je bila zaradi pogoste rabe črna / dati navodila za rabo slovarja; prepovedati rabo pšenice za krmo uporabo; šele raba tega zdravila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jemáti — jêmljem nedov., jemljíte; jemál (á é) 1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
služíti — in slúžiti im nedov. (ȋ ú) 1. biti v službi, opravljati službo: takrat je še služil, zdaj pa je v pokoju; njegov oče služi pri železnici; kot učitelj je deset let služil v tej vasi / služila je na sodišču za tajnico bila je tajnica // voj.,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rabíti — in rábiti im nedov. (ȋ á) 1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati: stroj dosti rabijo; plug je zarjavel, ker se ni rabil / to orodje še danes rabijo po hribovitih kmetijah; to zdravilo se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
umakníti — in umákniti em dov. (ȋ á) 1. narediti, da pride kaj z določenega mesta, položaja a) da ni več v napoto: umakniti avtomobil s pločnika, vazo z mize; umakni se, zaslanjaš mi svetlobo b) v večjo oddaljenost od česa: umakniti čoln od obale; umakniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vŕh — a stil. á m, mn. vrhóvi stil. vŕhi, tož. mn. stil. vrhé, mest. mn. stil. vrhéh, or. mn. stil. vrhmí (ȓ) 1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi: veter buči okoli vrhov; priti na najvišji vrh Himalaje / svet med vrhovi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nalágati — am nedov. (ȃ) 1. delati, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: nalagati deske, živino; nalagati na mulo, nosila, voz; nalagati si drv v naročje / nalagati ladjo, vagon ∙ slabš. družba se je ravno nalagala v avto… … Slovar slovenskega knjižnega jezika